Friedrich Schiller

Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija. 1802 povzdignjen v plemiški stan.

Schiller, ki velja za enega izmed najpomembnejših nemških lirikov in dramatikov, spada poleg Goetheja, Wielanda in Herderja k najvidnejšim predstavnikom weimarskega klasicizma. Njegove drame spadajo v standardni repertoar gledališč nemškega govornega področja, njegova refleksivna lirika je postala zgled, njegove balade pa spadajo med najbolj priljubljene pesmi nemške poezije.

Študiral je medicino na vojni akademiji. Po uprizoritvi ''Razbojnikov'' je pobegnil iz Stuttgarta, živel je v Mannheimu, Leipzigu in Dresdenu. Tam ga je doletela gmotna stiska in bolezen, nato je sodeloval z Goethejem. Postal je profesor zgodovine in filozofije na Univerzi v Jeni. Tam je pisal refleksivno liriko in parabolične balade, skupaj z Goethejem pa ''Xennien''. Njegove mladostniške 'viharniške' drame slavijo upor zoper tiranstvo (''Razbojniki, Kovarstvo in ljubezen, Don Carlos''), v zreli dobi pa dovršene idejne drame (''moralna svoboda, kljub tragičnemu propadu junaka''). V svojih delih pa je izpričal vero nemškega idealizma v duha in človeka (''Wallenstein, Marija Stuart, Devica Orleanska, Viljem Tell''). Razpravljal je tudi o etičnih nalogah lirske umetnosti (''O naivnem in sentimentalnem pesništvu'').

Po njem je imenovana Univerza Friedricha Schillerja v Jeni. V Wikipediji